Kunstelj nekoč

Zgodba gostilne Kunstelj se začne leta 1861, ko Franc Selezjan Kunstelj kupi Hudovernikovo kavarno v Zagorčevi hiši in jo leta 1873 predela v gostilno. Posestvo, ki je imelo poleg tudi veliko kmetijo, svoj razcvet doživi leta 1906, ko vodenje prevzame sin Rudolf Kunstelj.

Rudolf Kunstelj (1865 - 1912) Vir: arhiv družine Sartori-Čebulj (foto Alojz Vengar)

Rudolf kavarno razširi v gostilno s sobami, uredi salon z odrom in zgradi vinsko klet. Gostilna Kunstelj kmalu zaslovi kot kraj zabavnih in kulturnih dogodkov ter postane priljubljeno zbirališče domačinov in okoliških prebivalcev.

Restavracija Kunstelj leta 1905Vir: Pozdrav iz Slovenskih krajev
Restavracija Rudolf Kunstelj leta 1906Vir: 110 let Turističnega društva Radovljica
Oglas za restavracijo Kunstelj, 1908Vir: Illustrierte Reise und Bäder Zeitung

Po smrti Rudolfa Kunstlja gostilno prevzame radovljiški veleposestnik Pavlin, leta 1926 pa jo kupi naša stara mama Jerica Štiherle. Gostilno od takrat dalje vodi družina Štiherle. Jerica je podjetna ženska in njeno razmišljanje je zelo napredno. Ker je bilo ime gostilne dobro poznano, se odloči, da ga ohrani, na kmetiji ob posestvu pa pridela večino pridelkov, ki so potrebni za pripravo hrane v gostilni. Vsako leto, ko se je krompir pospravil v gostilniško klet, je stara mama Jerica zadovoljno rekla: »Krompir je v kleti. Zdaj ne bomo lačni!« Kmetovanje opustijo leta 1968, a ohrani se del zemlje, kjer še danes uspevata zelenjavni in zeliščni vrt.

Restavracija Kunstelj, ok. 1920Vir: arhiv Štefan Volk

Jerica domačijo Kunstelj preda svojemu sinu Antonu, ki jo skupaj z ženo Marijo vodi do leta 1980. V tistem času gostilna Kunstelj pridobi širši sloves tudi zato, ker jo rad obiskuje nekdanji predsednik Jugoslavije Josip Broz »Tito«. Leta 1965 je Tito s svojim spremstvom obedoval v Lovski sobi, kjer je užival ob domačih klobasah, kislem zelju in cvičku ter nato v spominsko knjigo zapisal: »Ručak je bio odličan«.

Toni

Kunstelj danes

Na posestvu domačije Kunstelj raste zelo posebna vinska trta sorte žametna črnina. Trta je potomka Stare trte z Lenta, ki je vpisana v Guinnesovo knjigo rekordov kot najstarejša vinska trta na svetu in šteje več kot 400 let. Vinsko trto je Radovljici podarilo mesto Maribor, zanjo pa skrbi vinogradniško društvo Šparon.

7b5c2fe2-8655-4d9f-919a-68dcce1dfda3_1_201_a